S klikom na ''nedeljo'' se Vam odpre dosto do rednih nedeljskih oznanil.

32. navadna nedelja - 11. november 2012



Citati v Svetem pismu, ki pozivajo ljudi k ubijanju?

Med prebiranjem Svetega pisma sem naletel na citate, ki pozivajo ljudi k ubijanju. Kako naj si razlagam te citate? Če bom imel sina in bo neposlušen, ga res moram umoriti? Če bom izvedel, da je nek moški skočil čez plot, ga res moram ubiti? Če bom slišal, da kdo preklinja svojega očeta ali mater, ga res moram ubiti? Ali se te pozivi k ubijanju skladajo s peto božjo zapovedjo? Hvala vam za vaše pojasnilo!
   
    Najprej Vam moram pojasniti, da nisem kakšen strokovnjak za Sveto pismo. Pri študiju sem se res marsikaj naučil, tudi o razumevanju zapisanega, vendar osebno Sveto pismo jemljem in razumem, kot Božjo besedo. Božje sporočilo in naročilo ljudem. Bog Svetega pisma seveda ni pisal sam, ampak ga je navdihnil. Torej so posamezni pisatelji, ali pa redaktorji na podlagi tega navdiha zapisali ali uredili besedila tako, kakor jih poznamo danes.
    1). Vsak pisatelj, skladatelj, slikar ..., pri svojem ustvarjanju sledi notranjemu navdihu, za katerega sem trdno prepričan, da prihaja od Boga. Vendar pa ta navdih zapiše, nariše ... s pomočjo svojega razumevanja, dojemanja, spleta okolice ... Tako so tudi svetopisemski pisatelji pisali Božje navdihe kot so jih sami lahko razumeli in doumeli.
    2). Izraelci, med katerimi je nastajalo Sveto pismo, so gojili do Boga neizmerno spoštovanje in hkrati velik strah. Zato so na primer vse velike stvari pripisovali Bogu. Če so zmagali v bitki, je bilo zanje samo po sebi umevno, da jim je zmago naklonil Bog, seveda zato, ker so bili, ali so vsaj mislili tako, pravični. In da so svojo udeležbo v bitki opravičili, so dostikrat to povezali z Božjim naročilom. Ker pa so redaktorji zapisovali in urejali besedila kasneje, mnogo let ali celo stoletij, je neka bitka, ali celo vojna dobila posvečen prizvok. Tudi določeni pokoli, katere pripisujejo Božjemu naročilu, so sad napačnega razumevanja ali podajanja, včasih pa tudi opravičevanja storjenega. Nekaj podobnega kot je pri nas navada, da rečemo, če je dobra letina: "dobro smo pridelali", če pa slaba "Bog je tako dal".
    3). Izraelci sami in druga plemena okrog njih so bili pogosto divjaki. Stroge kazni, zlasti smrtne obsodbe so pomenilie predvsem preventivni ukrep. Preprosto "ne lomite ga, ker boste kaznovani". V Svetem pismo je zelo malo, ali skoraj nič, ne vem na pamet, primerov, ko so kakšno takšno obsodbo res izvršili, ampak preventiva je boljša kot kurativa. Navsezadnje ali niso tudi nas visoke prometne kazni nekoliko spravile k pameti na cesti. Pravo se je razvilo šele z Rimljani. Zapori, denarne kazni ... so del razvoja prava. Takrat pa je bilo načelo, da je bolje ljudi zastrašiti in s tem spraviti k pameti, kot pa imeti potem probleme. Poglejte čisto običajno prepoved uživanja svinjskega mesa pri Izraelcih in muslimanih. Zadeva je postavljena na visoko teološko in versko prepoved. Kazen za kršitelje, tipično ... smrt. Če pa si pogledamo geografske značilnosti tistih krajev, Azije in Afrike, zaradi vročine in pomanjkanja higiene dejansko gojenje prašičev in uživanje svinjskega mesa pomeni resno grožnjo in vzrok številnih bolezni. Pa dopovej to ljudem, ko pa je pujsek "kralj živali". Preprosto je treba takšni prepovedi dati težo in to, kot Božjo zapoved ... v dobro ljudi. Sicer pa Bog, ki nam hoče samo dobro je lahko navdihnil pisatelje in voditelje, da so to zapoved zapisali in oblikovali tako kot je.
    4). Najbolj važno pa se mi zdi, da je ravno v času, ko se je začelo utrjevati pravo, in so nastale prve demokracije in urejene države, Jezus dejal, da je prišel Postavo - beri Staro zavezo, dopolnit. Njegove zapovedi so jasne. Prva in največja "Ljubi ..." Ali pa Zlato pravilo ... Torej od Jezusa naprej ni več potrebno ljudi zastraševati, zato je Bog spregovoril v drugačnem tonu. Nista več religija in verski nauk tista, ki morata skrbeti za red v družbi. Za to sedaj skrbi država, religija pa skrbi za odnos do Boga.
    Torej Božje in človeško v Svetem pismu, Božje in človeško v Cerkvi ... Dva pola. Včasih je treba slepo verjeti, včasih premišljevati, včasih določen odlomek vstaviti v zgodovinski kontekst, včasih pa kakšno stvar preprosto preskočiti. Toliko od mene, sicer nestrokovnjaka za Sveto pismo. To ni dogma ali kakšno drugo uradno učenje. Tako Sveto pismo razumem in razlagam sam in mu kar zaupam.


« nazaj

koledar

  • - 08.10.2017 Sveta birma

obvestila

  • - 11.09.2017 Srečanje bralcev Božje besede
  • - 13.09.2017 Fatimska pobožnost
  • - 13.09.2017 Seja Karitas






Želim se odjaviti »