Splošno o župnijah v katoliški cerkvi

ŽUPNIJA KOT DELNA CERKEV

    Župnija je skupnost vernikov, v neki delni Cerkvi - škofiji, za katero je zadolžen krajevni. Krajevni škof skrb za posamezno župnijo zaupa določenemu župniku. Župnik župnijo vodi in skrbi, da je povezana s škofijo in vesoljno Cerkvijo. Župnija je najbolj vidna in živa Cerkev in predstavlja osnovno in nenadomestljivo obliko cerkvene skupnosti. Župnija je v prvi vrsti skupnost vernikov, ki se zbira okrog Gospodovega oltarja in živi iz Evharistije. Iz te povezanosti z Bogom izhajajo še druga poslanstva župnije na oznanjevalnem, dobrodelnem in misijonskem področju.

    Župnija je skupnost, ki prevzema odgovornost za vse ljudi, ki žive na njenem področju. Oznanilo Evangelija mora posredovati vsem, tistim ki so župnijski skupnosti blizu, kakor tudi tistim, ki so od Cerkve oddaljeni. Ravno tako se mora soočati z vsemi problemi, ki zadevajo ljudi, ki tam žive. Župnija tako ni samo kraj za določene izbrane, ki so sprejeli dar vere, temveč za vse ki branijo in spoštujejo prave človeške vrednote. Župljani niso samo naslovljenci župnikovega dela, temveč morajo postati aktivni sodelavci in soudeleženci župnijskega življenja, kar je tudi njihov poklic, ki izhaja iz zakramenta svetega krsta, katerega so ga prejeli.

    Župnijo vodi župnik. Župnik ima skrb za določeno skupnost, da v njej opravlja službo poučevanja, posvečevanja in vodenja. V tej svoji službi je odgovoren krajevnemu škofu. Temeljna lastnost župnika je ta, da je pastir. Župnik odkriva in vzpodbuja v vernikih darove, ki jim jih Bog naklanja v dobro vseh.

    Župniku so v pomoč pri vodenju župnije zlasti člani župnijskega pastoralnega sveta. Na gospodarskem področju mu pomaga gospodarski svet in ključarji.