Bogoslužje

OBHAJANJE BOGOSLUŽJA

Cerkevena glasba
    Glasbeno izročilo Cerkve predstavlja zaklad neprecenljive vrednosti, ker kot cerkveno petje v zvezi z besedilom sestavlja nujno in neločljivo sestavino bogoslužja. Zato so cerkveno petje poveličevali tako Sveto pismo, kakor tudi cerkveni očetje in papeži, vse do današnjega časa. Cerkvena glasba bo zato toliko svetejša, kolikor tesneje bo povezana z bogoslužnim dejanjem, ko bo izražala molitev ali spodbujala k ubranosti ali pa obrede obdajala z večjo slovesnostjo.

    Cerkveno učiteljstvo naglaša, da je treba pri načrtovanju upoštevati najprej splošna določila, ki veljajo za cerkveno glasbo, da mora biti le-ta sveta po vsebini in umetniška po obliki. Dalje je važno, da se poleg zborovske glasbe da primerno mesto tudi ljudskemu petju. Zlasti pa je treba ohranjati dve stvari, ki sta del zaklada cerkvene glasbe, to je gregorijanski koral in orgle. Skratka, cerkvena glasba, tako klasična kakor tudi sodobna popularna morata s svojo prisotnostjo ljudem pomagati pri srečanju z Bogom.

Glasba v stiški baziliki
    V stiški baziliki trenutno deluje pet pevskih zborov in komorni orkester, ki so med seboj povezani v Glasbenem združenju. Župnik za dobo treh let imenuje umetniškega vodjo ali regensa chori. Njegova naloga je usklajevati urnik in termine petja, ter po potrebi razporejati zbore.
   
    Vsak zborovodja je dolžan mašniku, pri čigar maši njegov zbor poje, pravočasno posredovati seznam pesmi in stalnih spevov, ter se pogovoriti o morebitnih spremembah ali poudarkih pri bogoslužju. Ravno tako se je zborovodja ali organist ali njun predstavnik dolžan udeleževati srečanj liturgičnega sveta.

Evharistično opravilo
    Prihod mašnika k oltarju med petjem, njegov pozdrav, skupno kesanje z »Gospod, usmili se«, »Slava« in glavna mašna prošnja imajo namen, da bi zbrani verniki postali občestvo in se pravilno uglasili za poslušanje Božje besede in obhajanje evharistije.   

    Pri bogoslužju zbor poje vstopni spev / pesem, ki mora biti v skladu s cerkvenim letom ali praznikom, ki se ta dan obhaja. V vstopno pesem lahko uvede orgelski ali drug instrumentalni preludij. Namen tega speva je, da opravilo začne, bolje poveže zbrane v občestvo, uglasi njihova srca v skrivnost liturgičnega časa ali praznika in spremlja sprevod mašnika in njegovih pomočnikov.

Kako dolgo naj pojemo?
    Dolžina vstopnega speva je najprej odvisna od tega, koliko časa potrebuje mašnik s spremstvom, da pride do oltarja. Dalje je treba vedeti, da z eno samo kitico težko dosežemo, da bi se zbrani povezali v občestvo in uglasili svoja srca ter začutili skrivnost praznika ali liturgičnega časa. Zborovodja naj se z mašnikom dogovori o dolžini petja. Oba naj upoštevata, da merilo dolžine petja ni  osebna razpoloženost ali volja, oziroma ljubezen ali odpor do petja.

    Ob nedeljah naj se redno pojejo vzkliki "Gospod usmili se..." bodisi v slovenščini ali latinščini. Slava naj se zaradi sodelovanja vernikov poje samo ob večjih praznikih in slovesnostih.

    Po prvem berilu se lahko poje psalm. Če pevci nimajo ustreznega psalma, naj psalm bere bralec, ali poje kantor, zbor in verniki pa naj pojejo zgolj odpev. Namesto psalma ni mogoče peti drugih pesmi. Pred evangeljem se poje aleluja. Če je le mogoče naj vsebuje tudi ustrezen verz. Aleluja naj se, brez verza, ponovi še enkrat po prebranem evangeliju.

    Pri darovanju naj se poje pesem z darovanjsko vsebino. Lahko se poje tudi pesem, ki je v povezavi z cerkvenim letom ali praznikom. Marijine pesmi se pri darovanju pojejo le ob Marijinih praznikih ali romarskih slovesnostih, drugače ne.

    Stalna mašna speva 'Svet in Jagnje Božje' naj se ob nedeljah in praznikih redno pojeta. Ravno tako tudi vzklik po povzdigovanju. Oče naš se poje le ob velikih praznikih.

    Med obhajilom se pojejo evharistične pesmi. Kadar se poje več pesmi je lahko ena od njih v skladu s cerkvenim letom. Prazničnih (razen evharističnih) in Marijinih pesmi se med obhajilom ne poje. Zborovodje naj upoštevjo, da je potrebno po obhajilu pustiti nekaj tišine za tiho molitev. Zato naj pri načrtovanju petja in izboru pesmi pazijo, da se pesem konča nekako takrat, ko glavni mašnik preneha z obhajanjem.

    Pri sklepni pesmi imajo zborovodje več možnost izbire, vendar naj kljub temu pazijo, da bodo pesmi primerne za cerkveno rabo, svete po vsebini in umetniške po obliki.

Dnevi, ko naj zbori pojejo pri bogoslužju
    Poleg vseh nedelj, naj se zbori dogvorijo in pojejo pri naslednjih praznikih:

1. januar               Novo leto, Marija sveta Božja Mati (slovesni praznik)
6. januar               Gospodovo razglašenje, misijonski dan otrok (slovesni praznik)
2. februar              svečnica, dan posvečenega življenja, praznil Vere in luči (praznik)
22. februar            sedež apostola Petra (slovesni praznik)
                                pepelnica
19. marec              sveti Jožef (slovesni oraznik)
21. marec              dan celodnevnega češčenja
25. marec              Gospodovo oznanjenje (slovesni praznik)
                                veliki četrtek
                                veliki petek
                                velikonočna vigilija
                                velikonočni ponedeljek
(praznik)
                                Gospodov vnebohod (slovesni praznik)
                                Sveto Rešnje telo in kri (zapovedan praznik)
29. junij                  apostola Peter in Pavel (slovesni praznik)
8. julij                     obletnica posvetitve stiške bazilike (slovesni praznik)
15. avgust             Marijino vnebovzetje (zapovedan praznik)
20. avgust             sveti Bernard (slovesni praznik)
8. september        Marjino rojstvo (praznik)
15. september     Žalostna Mati Božja (slovesni praznik)
1. november         praznik vseh svetnikov (zapovedan praznik)
25. december      Božič (zapovedan praznik)

Opozorilo

    Za vse pevce in orkester velja, da morajo prenehati z vajami in upevanjem 15 minut pred pričetkom bogoslužja. Ravno tako ne morejo imeti po maši ali drugem obredu  na koru vaj. Spoštujejo naj molik in zbranost bogoslužnega prostora, ter željo tistih, ki želijo pred ali po maši biti nekaj časa v tišini pri osebni molitvi. Izjema je le orkester, ki pred pričetkom bogoslužja še enkrat preveri intonacijo in uglašenost..

   Pevci in zborovodje lahko dobijo več koristnih informacij o cerkveni glasvi na tej POVEZAVI.

_________________________________________________________________________________________________


SKRB ZA BOGOSLUŽNI PROSTOR

Čiščenje in krašenje

   Župnijski pastoralni svet je na svoji seji, februarja 2004 sklenil, da se skrb za čiščenje in krašenje cerkve prenese na župljane. Teritorij stiške župnije je bil takrat razdeljen po zaselkih v 13 skupin, ki vsaka po en mesec v letu skrbi za čistočo in urejenost bazilike. Namen 13. skupine je, da se vrstni red vsako leto premakne za en mesec, tako se tekom let vse skupine razporedijo skozi vse leto.

    Ob določenih priložnostih, postavljanje jaslic ali božjega groba, ter ob večjih župnijskih slovesnostih je dobrodošla pomoč tudi ostalih župljanov. Ob slovesnosti prvega obhajila, birme ali poročnih mašah skrb za okrasitev cerkve prevzamejo svojci slavljencev.

    Glavni koordinator dela je predstavnik zaselka v župnijskem pastoralnem svetu. On obvesti župljane, ter uskladi vse potrebno. Vsi župljani in drugi ljudje dobre volje ste povabljeni, da pri skrbi za baziliko aktivno sodelujete. Bolj kot denarni prispevek je dobrodošla konkretna pomoč. Predstavnik župnijskega pastoralnega sveta je samo sodelavec v župniji, zato nanj ne stresajte svojega srda ali negativnega razpoloženja do Cerkve kot institucije.

    Razpored čiščenja si lahkoogledate TUKAJ