Cerkveno leto

    Vse, kar se rodi, živi in umre ima časovno razsežnost. To je razsežnost tudi človeka v katero se je rodil Kristus, ter jo s svojim rojstvom, delom, smrtjo in vstajenjem posvetil. Čas nas navdaja s skrivnostmi. Tako ima tudi Cerkev dolžnost, da določene dni v letu obhaja spomin na dogodke odrešilnega dela Jezusa Kristusa. Tako se celotna Kristusovo skrivnost razgrne v teku leta: od učlovečenja in rojstva do vstajenja in vnebohoda, do binkoštnega praznika in do pričakovanja blaženega upanja in Gospodovega prihoda.

    Ko na ta način obhajamo skrivnosti odrešenja se nam odpira moč in zasluženje Gospoda, s tem da te skrivnosti v vsakem času na nek način postajajo navzoče, verniki pa pridejo z njimi v stik in se napolnjujejo z zveličavno milostjo.

    V tem letnem praznovanju se Cerkev spominja tudi Božje Matere Marije, ki je tesno povezana z odrešilnim delom svojega Sina. Razen tega je v letni krog vpleteno spomine svetnikov. S svetniškimi godovi oznanja Cerkev velikonočno skrivnost v svetnikih, ki so skupaj s Kristusom poveličani, hkrati pa svojim vernikom postavlja njihov zgled, ter po njihovem zasluženju prosi božjih darov.

1.januar – Praznik Božje Matere Marije
    Po cerkvenem koledarju se spominjamo Božje Matere Marije osmi dan po božiču in prvi dan novega leta. Ta dan Cerkev prosi, da bi vsi verniki čutili Marijino materinsko varstvo. Kakor se otrok počuti varno v zavetju svoje mame, tako se tudi mi zatekamo k božji materi Mariji.

6.januar- Gospodovo razglašenje ali sveti Trije kralji
    Na ta dan se Jezus razodene svetu kot Bog. Naši zastopniki so sveti Trije kralji, ki so sledili zvezdi in šli počastiti Jezusa.
Kakor so sveti Trije kralji obdarovali Gospoda z zlatom, kadilom in miro, tako tudi mi poiščimo v svojih srcih primeren dar, s katerim bomo počastilo Odrešenika.

nedelja po razglašenju – Jezusov krst
    Ta dan praznujemo Jezusov krst v reki Jordan. Če kristjan hoče, da bo krstna milost rodila sadove, je nujno potrebno, da je ponižen. Bodimo ponižni in ljubimo Jezusa.

2. februar – Jezusovo darovanje ali Svečnica
    Ta dan je svečano bogoslužje, saj Jezus prvič prihaja v tempelj, da bi se srečal s svojim ljudstvom. V imenu ljudstva ga je sprejel starček Simeon, ki je v Njem prepoznal Odrešenika. Blagoslov sveč na ta dan pomeni: iti nasproti Kristusu, ki je luč sveta.

3. februar - sv. Blaž
    Sv. Blaž je bil po poklicu najprej zdravnik, nato pa je bil izvoljen za škofa v mestu Sebaste. V Času cesarja Licinija je pretrpel mučeniško smrt. Ker je bil velik dobrotnik ljudi in je marsikoga z Božjo pomočjo tudi ozdravil velja za enega od 14. priprošnjikov v sili. Na njegov god prejmemo blagoslov s katerim prosimo naj nas Bog na priprošnjo sv. Blaža varuje.

11. februar – Lurška Mati Božja
    Ta dan se spominjamo prikazovanja Matere Božje v Lurdu na Francoskem. V tem kraju pod Pireneji se je od 11. februarja do 16. julija 1858 Marija osemnajstkrat prikazala pastirici Bernardki. Glavno sporočilo Marije je molitev rožnega venca in pokora.

Sreda po pustu – Pepelnica
    Norčavost pustnega torka zamenja pepelnična sreda. Začne se štiridesetdnevni čas poglobljene priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Evangelijska skrivnost nam pokaže pot k spreobrnjenju skozi miloščino, molitev in post. Na praznik pepelnice je v cerkvi poseben obred pepeljenja, ki nas spominja na spreobrnjenje in večno življenje.

19. marec – sveti Jožef
    Ta dan se spominjamo pravičnega moža Device Marije, ki mu je bila zaupana naloga očeta samega božjega Sina. Jožef je veroval angelovi besedi, da je Marija spočela od Svetega Duha in jo vzel za svojo ženo. Tako je postal poglavar in varuh svoje družine.

25. marec – Gospodovo oznanjenje
    Praznik Gospodovega oznanjenja Mariji je znanilec prihodnjega božiča. Misel današnjega bogoslužja je misel darovanja in popolne predanosti Bogu, saj je Marija ponižno odgovorila angelu, da je dekla Gospodova in naj se zgodi po njegovi besedi. Teh besed se spominjamo vsak dan, ko molimo molitev Angel Gospodov. Marija je tako postala vzor ponižnosti in vere. Ta dan je postal spomin na vse matere – materinski dan.

Cvetna nedelja
    To je spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. V spomin na ta dogodek pridemo to nedeljo v cerkev z butarami in tudi mi vzklikamo: »Hozana na višavah. Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu. Hozana na višavah!«
Pri bogoslužju se ta dan bere poročilo o Jezusovem trpljenju ali pasion. Blagoslovljeno zelenje in butare odnesemo domov in jih shranimo v stanovanju kot znamenje, da nas Bog obvaruje vsega hudega.

Veliki četrtek
    Veliki četrtek je rojstvo dveh zakramentov: svete evharistije in mašniškega posvečenja. Dopoldne v stolnici vsi duhovniki in škof obnovijo duhovniške obljube, nato pa blagoslovijo sveta olja. Zvečer pa so po vseh župnijskih cerkvah slovesne maše kot spomin na zadnjo večerjo in spomin, ko je Jezus zapustil Cerkvi svojo novo zapoved, da se ljubimo med seboj. Pri slavi zvonovi utihnejo in »odidejo v Rim«.
Po obhajilu se z molitvijo in prošnjami predstavijo letošnji prvoobhajanci.
Po končani sveti maši je še češčenje svetega Rešnjega Telesa.

Veliki petek
    Na veliki petek nas bogoslužje vabi, naj globlje premišljujemo skrivnost križa. Na ta dan ob teh popoldne je namreč Jezus umrl na križu. To je edini dan v letu, ko ni svete maše, ampak so samo obredi, ki so sestavljeni iz treh delov: branje božje besede, ko beremo trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, češčenje križa in obhajilo. Po obhajilu se Sveto Rešnje Telo prenese k božjemu grobu, kjer se opravijo še molitve. Ta dan je strogi post.

Velika sobota
    Ta dan se v zgodnjih jutranjih urah blagoslovi ogenj, katerega otroci raznesejo po domovih. Skozi ves dan se blagoslavljajo velikonočna jedila in se moli ob božjem grobu. Zvečer je velikonočna vigilija. Prične se z blagoslovitvijo ognja pred cerkvijo iz katerega zasijejo vse svečke vernikov ob velikonočni hvalnici luči. Sledi besedno bogoslužje, potem pa krstno bogoslužje z litanijami vseh svetnikov, blagoslovitvijo krstne vode in ob krstu obnovitev krstnih obljub. Nato je slovesna sveta maša, pri kateri se ponovno oglasijo zvonovi.

Velika noč
    Velika noč je največji krščanski praznik, ko se spominjamo na Jezusovo vstajenje in naše odrešenje. Zjutraj je velikonočna procesija in svečana sveta maša, kjer se slovesno zapoje: »Aleluja, Kristus je vstal, Kristus živi.« To je dan, ko se kristjani usedemo k velikonočnemu zajtrku zbrani v svojih družinah in zaužijemo blagoslovljena jedila, katera nas spominjajo na Jezusovo trpljenje in vstajenje.

Velikonočni ponedeljek
    Ta dan pravimo, da gremo v Emavs. Učenca sta se žalostna odpravila v Emavs v prepričanju, da je Jezus umrl in ko se jim je na poti pridružil, ga nista spoznala. Spoznala sta ga šele zvečer po lomljenju kruha. Vrnila sta se v Jeruzalem in pripovedovala, kaj se jima je zgodilo. Tako tudi kristjani ta dan veseli pripovedujemo, da je Jezus vstal in živi.

Bela nedelja - nedelja Božjega usmiljenja
    Bela nedelja velja za konec praznovanja velike noči. Velika noč je namreč tako velik praznik, da se praznuje kar ves teden. Bela nedelja je dobila ime bela, ker so novokrščenci ta dan odložili bela oblačila, ki so jih prejeli pri krstu. Papež Janez Pavel II. je belo nedeljo razglasil tudi za nedeljo Božjega usmiljenja.

Četrtek po 6. velikonočni nedelji – Vnebohod
    To je spomin na Jezusovo vrnitev k Očetu v nebesa. Učencem se je štirideset dni prikazoval, da bi jim utrdil vero,na današnji dan pa se dvigne v nebo. Kristjane navdaja upanje, da bomo tudi mi nekoč poklicani k slavi v večno življenje.

Binkošti
    To je praznik prihoda Svetega Duha. Jezus je prišel med učence pri zaklenjenih vratih in jih pozdravil: »Mir vam bodi!« Pokazal jim je prebodene roke in stran. Rekel jim je: »Kakor je mene Oče poslal, tudi jaz vas pošljem. Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« Binkošti vedno podoživljamo pri sveti birmi.

Sveta trojica
    Sveta trojica je Oče, Sin in Sveti Duh. To je en Bog v treh osebah. Vsi smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega duha – torej v imenu Svete trojice. T a dan naj bi se Bogu še posebej zahvalili za dar vere.

Četrtek po prazniku Svete Trojice – Sveto Rešnje Telo
    Slovesnost se prične s procesijo pri kateri duhovnik nosi Najsvetejše v moštranci, otroci pa Jezusa počastijo s trosenjem cvetlic. Ta dan se obhaja skrivnost svete maše, ki je vedno pomembna.

29. junij – Sveti Peter in Pavel
    God poglavarja Cerkve, svetega Petra in apostola narodov, svetega Pavla se obhaja slovesno, saj sta to Jezusova učenca, ki sta bila živi temelj Cerkve.  Ta dan škofje posvetijo novomašnike.

8. julij - obletnica posvetitve stiške bazilike
    Na ta dan, leta 1156 je oglejski patriarh Peregrin posvetil stiško samostansko cerkev v čast Device Marije.

22. julij - sv. Marija Magdalena
    Sv. Marija iz Magdale je bila žena, katere življenje ni bilo najbolj krepostno, zlasti pa je bila njena vera daloeč od Boga. Ob poslušanju Jezusovega oznanjevanja pa je spoznala svoje zmote in zaživela novo življenje. Sv. Magdaleni je posvečena podružnična cerkev v Metnaju, ki na nedeljo po svetničinem godu obhaja žegnanje.

15. avgust- Marijino vnebovzetje
    Marija je bila edina vzeta v nebo z dušo in telesom, saj je nosila in svetu rodila Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Marija je trdno upanje in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu na zemlji.

20. avgust - sveti Bernard
    Ko je sv. Bernard vstopil v cistercijanski samostan Citeaux, se je za cistercijanski red začel nagel vzpon. Bernard je s svojimi reformami, s svojim učenjem in delom močno pripomogel k razvoju cistercijanskega reda in podobi Evrope v viskokem srednjem veku. Cistercijani ga častimo kot glavnega zavetnika našega reda in njegov god slovesno praznujemo.

8. september – Marijino rojstvo
    Marija se je rodila očetu Joahimu in materi Ani. Z njenim rojstvo se prične tudi skrivnost Jezusovega rojstva, saj se z njenim rojstvom prične uresničevati načrt za učlovečenje Božjega Sina.

15. september - Žalostna Mati Božja
    Žalostna Mati Božja velja za nebeško zavetnico naše cerkve in tudi naše župnije. Vsebina praznika je spomin na Marijo, kateri so na kalvariji umorili sina. Stiško cerkev so posvetili Žalostni Materi Božji po prvem turškem napadu, ko sta bila samostan in cerkev izropana in požgana.

Vsi sveti
    Ta dan se spominjamo vseh, ki so zapustili zemeljsko življenje in se preselili v večnost. Ta dan tudi blagoslavljamo grobove naših vernih rajnih in zanje še prav posebej molimo.

Zahvalna nedelja
    To nedeljo se Stvarniku zahvaljujemo za vse dobrote, ki smo jih prejeli, za dober uspeh v šoli, za srečno družino, za svobodno domovino…

Nedelja Kristusa Kralja
    To vedno praznujemo zadnjo nedeljo pred prvo adventno nedeljo. Ta dan se spominjamo vseh Kristusovih skrivnosti, ki se vrstijo skozi leto. On je kralj vesoljstva, ki se je na križu daroval za naše zveličanje; on je kralj kraljestva, kjer resnica zmaga nad lažjo,življenje nas smrtjo.

1. adventna nedelja
    Adventni čas je čas pričakovanja Jezusovega rojsta. Štiri nedelje prižigamo na adventnem venčku sečke, hkrati pa se ves ta čas duhovno pripraljamo na srečanje z novorojenim Odrešenikom. Adventni čas zaznamuje spokornost in prostovoljna odpovvved dovoljenim dobrinam, kar človeka dela še bolj razpoložljivega za božjo govorico.