Podružnice župnije Stična - Metnaj in Pristava nad Stično

METNAJ

    Metnaj je strnjena vas v mali globeli sredi kraške doline severno od Stične. Prva omemba kraja sega v leto 1254. Na zahodnem robu vasi stoji cerkvica sv. Magdalene.

    Arheološki ostanki potrjujejo, da je že pred sedanjo cerkvijo tukaj stala kapela. Zlasti je lepo ohranjen fragment freske na slavoločnem zidu, delo Janeza Ljubljanskega, ki naj bi kapelo poslikal. Če se povzpnemo na podstrešje vidimo, da je slavoločna stena segala nad prezbiterij in je na vrhu nosila majhen zvonček.

     Sedanja cerkev se prvič omenja leta 1643. Cerkev je dolga 11.36 m in široka 5.62 m. Posvečena je sv. Magdaleni, ki je upodobljena tudi v glavnem oltarju. Ob sv. Magdaleni stojita še sv. Neža in sv. Barbara. Lep je tudi stranski oltar iz sredine 17. stoletja, ki je posvečen Materi Božji. Na južni zunanji steni so ohranjeni sledovi freske sv. Krištofa.


   Če se ozremo v vire, vidimo, da so leta 1643 ključarji kupili nov zvon, ki je tehtal 320 funtov.  Dalje vemo, da so leta 1650 popravili streho in leta 1652 kupili še en zvon.

    Leta 1864 so cerkev na novo obokali in leta 1903 položili v njej nov tlak. Istega leta so odstranili oltar sv. Boštjana in postavili novega. Naredili so tudi nov lesen pevski kor. V 60. letih prejšnjega stoletja so obok zamenjali z betonsko ploščo ter odstranili pevski kor. V tem času je v stranski kapeli nastala tudi freska  sv. Antona Puščavnika, delo p. Gabrijela Humeka.

   Zunanjščina cerkve, streha in zvonik so bili v zadnjem času lepo obnovljeni.

---

PRISTAVA NAD STIČNO

    Pristava nad Stično leži na položnem goličavem prevalu in je 4 km oddaljena od Stične. Slovi kot lepa izletniška in razgledna točka.

    Nedaleč stran od vasi stoji cerkev sv. Lamberta. Postavljena je ob mestu nekdanjega gradu, v katerem je prebivala vojvodinja Virida iz Milana. Virida je bila soproga habsburškega vojvode Leopolda III., ki je vodil tudi večino naše dežele. Na Pristavi je živela po moževi smrti leta 1386, do svoje smrti leta 1407.

    Nečitljiv napis na severni steni prezbiterija posreduje letnico 1497. Gre za letnico posvetitve cerkve. Vendar je na tem mestu že prej stala grajska kapela ob dvorcu vojvodinje Viride. Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske govori o cerkvi na Pristavi, ter jo omenja kot šentviško podružnico. Istočasno omenja tudi o ruševine gradu, kjer je živela Virida Visconti.


    Sedanja cerkev je prvič zapisana v registru leta 1643. Dolga je 13.85 m in široka 5,20 m. Ima lep gotski obok, okrašen z grbi in figuralnimi sklepniki ter baročni glavni oltar sv. Lamberta. Zanimiva so vhodna vrata iz leta 1907, ki so lepo rokodelsko delo.


    Leta 1943 je zvonik zadela granata. Uničena je bila streha zvonika ter zvon sv. Florijana. Leta 1947 so  streho zvonika za silo popravili, Zvon dali leta 1968 preliti.

    Poleti 1992 je bila na zvoniku narejena nova streha, takšna kakršna je bila pred uničenjem leta 1943 ter urejena zunanjščina cerkve. Leta 2007 je bila na zahodni steni vzidana spominska plošča ob 600-letnici smrti Viride Visconti.