Orgle in zvonovi

Stiške orgle

Prve orgle v Stični

PRVE ORGLE v stiški cerkvi zasledimo v času opata Janeza Weinzerla. Napravil naj bi jih orglar Tomaž Krek iz Ljubljane med leti 1640 - 50. Nameščene so bile v empori nad glavnim vhodom, katera je bila zgrajena ob prvi barokizaciji.

Prvi zgodovinski vir, ki omenja orgle v Stični, je pogodba med opatom Antonom Gallenfelsom in orglarskim mojstrom Janezom Fallerjem. Pogodba datira v leto 1697. V njej pa sta se opat in orgelski mojster dogovorila za popravilo in povečavo obstoječih orgel. Po vsej verjetnosti je mojster Faller popravil ali morda celo naredil nov pedal za orgle opata Weinzerla. Iz podatkov kako močan je bil ta novi pedal, lahko sklepamo, da so morale biti prve stiške orgle zelo velike.

Vendar te velike orgle niso bile edino glasbilo v stiški cerkvi. Splošna značilnost mnogih cistercijanskih samostanskih cerkva je, da imajo tudi manjše orgle v meniškem koru. Takšne orgle je imela tudi Stična. Namenjene so bile za spremljanje gregorijanskega korala. Domneva se, da so te manjše stiške orgle, sedanje orgle v Mišjem Dolu.

K tem nas nagovarjajo naslednja dejstva:

1. Mišji ali nekoč Menišji dol je bil nekoč stiška posest.
2. Dekoracija teh orgel je preveč razkošna, da bi si jih težko privoščila celo župnijska, kaj šele podružnična cerkev.

Torej gre za tisti inštrument, ki smo ga že zasledili v pogodbi med opatom Galenfelsom in Janezom Fallerjem, in ga je ta orgelski mojster leta 1697 popravljal. Tretji inštrument, ki ga omenja pogodba pa je orgelski rog. Ta inštrument je bil nameščen na pročelju zvonika in je oddajal določene akorde, da je opozarjal na dnevne ure ter ljudi klical k molitvi ali k delu.

Druge orgle v Stični

DRUGE STIŠKE ORGLE so Janačkove orgle. V drugi barokizaciji stiške cerkve je dal opat Kovačič prenesti korne klopi na današnji pevski kor. Zato je ta kor tudi tako nesorazmerno velik. Menihi so za spremljavo petja naročili nove orgle, ki jih je leta 1747 postavil Janez Janeček, orglarski mojster iz Celja. Orgle so bile baročne in so imele 13 registrov. Čeprav so bile za tako veliko cerkev mnogo premajhne, pa so brez težav služile spremljavi petja menihov.

Tretje orgle v Stični

TRETJE ORGLE v stiški cerkvi so iz leta 1903. Te orgle je izdelalo podjetje Mayer iz Feldkirchna. Od starih orgel so ohranili omaro, le da so jo nekoliko poglobili in okrasili v staronemškem slogu. Orgle so imele 15 registrov, bile so pnevmatske s sapnicami na stožce in imele značilne romantične poteze.

Četrte orgle v Stični

ČETRTE ORGLE je izdelal Hubertus von Kerssenbrock iz Munchna. Izdelal jih je po predloženem načrtu, tako da je oživil stare Janečkove orgle in jih po njegovih načelih povečal. Dodal je hrbtni pozitiv in tretji manual. Orgle ne stojijo več na zadnji steni kora, ampak so jih premaknili na sredino. Ob tej priložnosti so na orgelsko omaro namestili nove baročne angele, tako da omara ne bi bila videti preveč pusta. Te nove orgle je 15. julija 1990 blagoslovil ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.

Stiški zvonovi

Na podlagi poročil, kolikor jih je mogoče »izbrskati« iz zgodovinskih virov, lahko rečemo, da je bil najstarejši poznan stiški zvon ulit leta 1464, vendar je prišel šele v Stično po prvi svetovni vojni, potem ko je samostanska cerkev ostala brez drugih zvonov. Ni povsem jasno, ali je ta zvon podaril goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej, kot zahvalo za bivanje v samostanu med 1. svetovno vojno ali pa je zvon priskrbel umetnostni zgodovinar in restavrator dr. Anton Gnirs. Ta zvon je bil med 2. svetovno vojno tako poškodovan, da so ga leta 1967 v livarni Galjevica v Ljubljani prelili. Na njem sta reliefa Božje Matere Marije in svetega Janeza pod križem ter napis: »Kraljica miru, prosi za nas!« Zvon je nato zvonil v Stični do poletja 1999, ko je bil skupaj z drugimi snet iz zvonika in obešen v zvonik podružnične cerkve na Pristavi.

Leta 1623 so v stiški zvonik obesili dva nova zvonova, ki ju je pri ljubljanskem livarju Eliju Somraku naročil opat Jakob Reinprecht. Opat Maksimilijan Motoh je leta 1671 naročil 3 nove zvonove, ki jih je v Ljubljani ulil livar Ignacij Remer. Iz zgodovinskih virov zasledimo še zvon, ki je bil ulit leta 1699, in še enega iz leta 1752.

Ker so bili ti zvonovi iz različnih časovnih obdobij in delo različnih mojstrov je bil njihov zven med seboj zelo neuglašen. Zeto je dal, leta 1892, stiški župnih Primož Ravnikar tri stare zvonove iz leta 1671, 1699 in 1752 preliti ljubljanskemu zvonarju Antonu Samassi. Tako je imela stiška cerkev v začetku 20. stoletja pet zvonov.

Če so v prejšnjih stoletjih v zvonik obešali zvonove, so jih v času prve svetovne vojne snemali in prelivali v topove. Mali zvon je bil iz zvonika odvzet že 29. oktobra 1915. Dne 11. februarja 1916 je bil vzet zvon iz cerkve v Metnaju, 14. februarja 1917 pa še ostali štirje zvonovi stiške cerkve.

Tako je bila stiška cerkev brez zvonov vse do leta 1923, ko so v livarni v Šentvidu nad Ljubljano ulili dva zvonova. Prvi je bil okrašen z reliefi svetega Benedikta, Bernarda in Žalostne Matere Božje. Imel je napis: »Kraljici mučencev v čast darovali ta zvon njeni častilci in varovanci«; drugi z reliefi svetega Jožefa, Marije in Janeza pod križem ter svetega Antona pa nosi napis: »Sv. Jožef in Marija, prosita za nas«. Tudi ta dva zvonova sta bila poleti 1999 odstranjena in zvonika in bosta odslej zvonila v zvoniku stiške podružnične cerkve v Metnaju.

Leta 1936 je stiška bazilika dobila veliki jubilejni zvon. Ulila ga je livarna v Šentvidu nad Ljubljano. Na njem so reliefi Žalostne Matere Božje, Kristusa Kralja in svetega Bernarda ter grb opata Avguština Kostelca. Na zvonu je napis: »Ob osemstoletnici stiškega samostana me je župnija Stična poklonila Kristusu Kralju, Žalostni Materi Božji in sv. Bernardu v zahvalo za osemstoletno varstvo in oživljanje 114 let zatrtega samostana. Pel bom Božjo slavo, odvračal nesreče prosil blagoslova, vabil vas v Božji hram in klical v nebeški dom. Posvetil me je opat Avguštin Kostelec v letu zveličanja 1936, 1. novembra, in sem isti dan prvič zapel.« Med bombandiranjem samostana, ko je bil nekajkrat zadet tudi zvonik, se je temu zvonu razbila krona, s katero je bil pritrjen na jarm. Kasneje so ga za silo popravili, tako da je svojo nalogo opravljal do poletja 1999, ko se je umaknil iz zvonika in bo doslej krasil veliko samostansko dvorišče.

V Jubilejnem letu 2000 je stiška bazilika dobila nove zvonove. V ta namen je bil najprej potrebno temeljito statično utrditi baročni zvonik. V obnovljeni zvonik so tako 28. maja 2000 dvignili nove blagoslovljene zvonove.

Nove zvonove je ulil zvonarski mojster Rudolf Perner iz Passaua, blagoslovil pa jih je generalni opat cistercijanskega reda Mauro Esteva.
Največji zvon je težak 3510 kg in je uglašen na ton B. Na njem so reliefno upodobljene jaslice in je posvečen Jezusu ob 2000 letnici njegovega rojstva.
Drugi zvon je posvečen župnijski zavetnici Žalostni Materi Božji. Težak je 1535 kg in uglašen na ton Es. Zvon krasi podoba zavetnice.
Tretji zvon je posvečen redovnima očetoma sv. Benediktu in sv. Bernardu, ki sta na njem tudi upodobljena. Težak je 1025 kg in uglašen na ton F.
Četrti zvon se spominja treh ustanoviteljev cistercijanskega reda, sv. Roberta, Štefana in Alberika. Težak je 695 kg in zveni na ton G.
Peti zvon je posvečen bl. Antonu Martinu Slomšku. Uglašen je na ton B1 in tehta 460 kg