Oznanila in razpored svetih maš na 2. velikonočno nedeljo, belo nedeljo (12.04.)
Godovi v tem tednu: v ponedeljek sv. Martin I., papež, v torek sv. Lidvina, devica, v sredo sv. Paternij, škof, v četrtek sv. Bernardka Lurška, devica, v petek sv. Simon Barsabejski, škof in mučenec, v soboto sv. Evzebij škof. Naslednja nedelja bo tretja velikonočna nedelja.
- V torek od 10h do 11h bo molitvena ura pred Najsvetejšim. Molili bomo za mir na svetu.
- V teh oznanilih bi vam rad napisal nekaj, kar se dogaja na Pristavi. Želeli smo obnoviti drenažo za boljše odvodnjavanje temeljev cerkve. Že takoj ob izkopavanju je Tomaž Janežič, ki je dela prevzel, naletel na kosti. Poklical je arheologa Saša Porento, ki je odkritje sporočil naprej na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ti so si prišli ogledat in glede na stanje določili dodatne kulturno – varstvene pogoje. Potrebno je, da arheologi opravijo svoje delo in vse, kar bodo, našli dokumentirajo
Arheologe je vodil Sašo Porenta, ki je naš župljan. Pregledali in očistili so temelje cerkve in naleteli zanimiva odkritja. Kosti, ki so jih našli so iz srednjega veka. Zakaj so tam pokopavali še ni znano. Lahko bi bili tam pokopani grajski, v času, ko je grad na Pristavi še stal in bil poseljen. Lahko bi pa bila cerkev na Pristavi v davnih časih tudi pokopališka cerkev za Pristavo, saj je bilo naselje zelo oddaljeno od župnije, ki je bila takrat v Šentvidu pri Stični. To je seveda domneva!
Pod sedanjimi temelji cerkve so našli starejše temelje, kar pomeni, da je pred to cerkvijo tam že stala cerkev ali vsaj neka stavba. Pod prezbiterijem pa so pod starimi temelji našli še starejše rimske zidove. To pomeni iz pozne antike, to je od 4. do 6. stoletja po Kristusu.
Vse kaže, da je bila to pomembna rimska postojanka na tako imenovanem »limesu«, to je notranja meja med dvema rimskima pokrajinama. Antični zidovi, ki so jih našli so presenetljivo močni in debeli.
V dneh, ko so arheologi delali, se je zvrstilo na Pristavi več obiskov. Prihajali so ljudje, ki so strokovnjaki na tem področju in glede na to, kar so videli, dali oceno, da je bilo to pomembna rimska kontrolna točka. Ob vogalih cerkve se v temeljih in pod ometom vidi, da so za gradnjo uporabili več lepo klesanih rimskih kamnov. Eden je viden na severozahodnem vogalu in je najbrž del rimskega nagrobnika. Ima tudi napis, ki je samo deloma ohranjen. Pod lopo pred glavnimi vrati so položeni kamni, ki dajejo vtis, da je bila nekoč to ena sama plošča ali večji obdelan kamen.
Vso zemljo, ki je bila izkopana, so presejali in v njej našli razne najdbe, ki izvirajo iz pozne antike. Med njimi zanimivo ključavnico, antični sploščeni zvonec in nekaj lepih kovinskih vitic z vkovano rožo na sredini. Glede pomena Pristave nam lahko pove samo ena najdba iz Pristave. V vojaškem muzeju hranijo srebrno žvalo za v konjski gobec (prečka, ki jo ima konj v gobcu, na katero pripnejo uzdo). Kaj podobnega se ni našlo v vsej Evropi, razen nekje na Nizozemskem.
Kosti, ki so bile izkopane in najdene v presejani zemlji, so shranili in jih bomo kasneje dostojno pokopali.
Ta izkopavanja in raziskave so seveda le začetek odkrivanja vsega tega, kar je bilo in se je dogajalo na Pristavi. Veliko vprašanj je tudi še glede gradu v katerem je živela vojvodinja Virida Visconti. Zato bi bilo potrebno raziskati cel hrib okoli cerkve. To so seveda draga dela in raziskovanja, za katera pa župnija nima denarja. Upamo, da bomo našli kakšne sponzorska sredstva ali povezave, ki bi omogočili nadaljnja raziskovanja in odkrivanje zgodovine Pristave. Upam, da bodo pristojni uradniki začutili, kako pomembna je Pristava za našo zgodovino in jo pomagali odkrivati.
V tednu po beli nedelji se bo kopanje za drenažo nadaljevalo. Seveda ob navzočnosti arheologa. Vse, kar bodo še odkrili, bodo očistili in dokumentirali. Nato bodo vse najdeno zaščitili in naredili drenažo.
Če bo mogoče in če bodo od kod prišla sredstva, bi radi vse dvorišče med cerkvijo in mežnarijo preiskali z georadarjem, da bi ugotovili, kakšni zidovi se skrivajo pod zemljo. Če bodo našli še kakšne druge možnosti, jih bodo uporabili, da bi se pokazalo čim več tega, kar sedaj zakriva zemlja.
Vsa dosedanja dela, ki so jih opravili arheologi bo plačala Župnija Stična. To bo seveda prenovitvena dela na Pristavi zelo podražilo.
V tednu po beli nedelji bodo prišli na Pristavo še restavratorji, ki bodo pregledali in začeli restavrirati prezbiterij, to je prednji del cerkve z glavnim oltarjem. Ta je videti starejši. Za oltarjem so bili na steni najdeni napisi in letnica 1497. Vse stene bodo preiskali in seveda tudi strop med rebri. Za oltarjem je zazidano gotsko okno. To bodo odprli in ga obnovili v prvotni obliki. Na stropu med rebri bi lahko bile tudi kakšne gotske freske. Zanimivi so tudi grbi na stropu prezbiterija. Tudi te bo potrebno raziskati in ugotoviti, čigavi so.
Če bodo dobili na voljo georadar, bodo preiskali tudi tla v notranjosti cerkve, saj se mogoče pod njimi skrivajo starejši zidovi.
Vse to kaže, da je dela na Pristavi še veliko. Upamo, da bomo dobili še kakšna druga sredstva, ki bi pomagala pri prenovitvenih in raziskovalnih delih na Pristavi.
Trudim se in se obračam na razne ustanove, da bi cerkev in mogoče tudi ves hrib okoli cerkve razglasili za kulturni spomenik lokalnega ali celo širšega pomena. To bi nam pomagalo, saj bi se lahko javili tudi na državne razpise za sredstva za prenovo kulturne dediščine. Do sedaj ima cerkev na Pristavi samo številko kulturne dediščine. To pa je premalo, da bi se lahko potegovali za državna sredstva pri prenovi.
Jeseni smo okoli zvonika prekrili zidec z bakreno pločevino in uredili streho nad prezbiterijem. Tam je sneg žlebove tako ukrivil, da je vsa voda ob dežju in snegu tekla naravnost na zidove in jih močila. To je sedaj urejeno.
Glavni oltar svetega Lamberta je že restavriran in tudi plačan. Razstavljen čaka v restavratorjevi delavnici, da ga namestimo nazaj v cerkev. A prej moramo obnoviti in restavrirati prezbiterij. Tudi južni stranski oltar sv. Jakoba je že odpeljan in čaka v delavnici, da ga prenovijo.
To je samo nekaj malega o Pristavi. Upam, da bom še kdaj lahko napisal še kaj več in bolj natančno. Če koga zanima še več podrobnosti, lahko vpraša arheologa gospoda Saša Porento in mu povedal kaj več iz prve roke.
- V aprilu za cerkev skrbijo župljani iz skupine Mala Goričica in Poljane. Celoten razpored čiščenja in skupin najdete tukaj.
- Na desni strani najdete okence s telefonskimi številkami duhovnikov, ki skrbijo za bolne v bolnišnicah. V okencu imate zapisane telefonske številke duhovnikov, ki so dodeljeni za oskrbo bolnišnic. Na ta način jih boste imeli hitro dostopne na enem mestu. Ko boste imeli katerega svojih dragih v bolnišnici, pokličite duhovnika, da mu podeli zakramente. Mogoče se niti ne zavedamo, kako zelo pomembno je to za bolne. Ne odlašajte na zadnjo uro! Ta lahko pride nepričakovano hitro. Kako žalostno je, da več kot polovica umrlih v naši župniji ni prejela zakramentov za umirajoče. Bodite pozorni do umirajočih in pravočasno pokličite duhovnika. Zadnja ura je odločilna za človekovo večnost.
